Prihodnost našega sporazumevanja z računalniki je zelo vznemirljiva. Kar se je nekoč morda zdelo za nesmiselno, razen za rabo v Hollywoodskih filmih ali znanstveni fantastiki, zdaj počasi postaja resničnost in določena tehnologija človeka kar malce prevzame. Ponujamo vam malo pokušino kaj prinaša prihodnost oblikovanja uporabniških vmesnikov:
 

Prikazovalniki v višini oči

F/A-18C HUD (prikazovalnik) podjetja RealD

Čeprav so bili prikazovalniki v višini oči (oziroma HUDi – head-up displays) izvirno zasnovani za vojaška letala, da pilotom ni bilo potrebno spuščati pogleda dol k inštrumentom, ampak so lahko ves čas gledali naprej, so zdaj HUDi našli svoje mesto tudi v nevojaškem svetu.

Dandanes jih že lahko srečamo v mnogih avtomobilih, poleg tega pa se pojavljajo tudi pri mnogih poizkusnih scenarijih.

 

Komercialna vozila

Nekateri današnji avtomobili že zdaj ponujajo HUD tehnologijo, ki prikazuje podatke kot so hitrost ali število obratov neposredno na vetrobransko steklo. Obstajajo tudi čelade z vgrajenimi HUD prikazovalniki, ki so na voljo motoristom. Do sedaj se je trg osredotočil zgolj na uporabo HUD tehnologije v vozilih.

Microsoft je vložil patent, ki razkriva, da se bo podjetje morda lotilo izdelave vetrobranskih stekel s HUD tehnologijo za uporabo v avtomobilih, ki bodo prikazovala razne vrste podatkov, tudi na primer podatke o vremenu in vašo e-pošto. Morda bomo imeli nekega dne tudi vetrobranska stekla, ki bodo ponujala boljši vidljivost ponoči in pri padavinah, ali pa možnost uporabe widgetov/aplikacij po meri.

Očala

Na vidiku je prav tako mnogo novih HUD izdelkov v obliki očal, kar vključuje tudi očala, ki jih razvija podjetje Brother in očala, ki jih upravljamo z očesnimi gibi in jih razvijajo nemški raziskovalci na Fraunhoferjevem inštitutu za fotonične mikrosisteme.

Tovrstne naprave je možno uporabljati za upravljanje programov za razširjeno resničnost (augmented reality – združitev resničnega in virtualnega okolja), za pomoč inženirjem in zdravnikom, ali celo za enostavna opravila kot so gledanje filmov ali brskanje po spletu … s to razliko, da to lahko počnete prostoročno.

Vse kaže, da se bo mnogo novejših naglavnih HUD izdelkov na tržišču pojavilo že leta 2010, vendar so natančne podrobnosti in cena še vedno precej nejasni. Če ste neučakani in ste pristaš sistema naredi-si-sam, potem morda lahko poskusite sestaviti svoj lastni nosljiv računalnik z naglavnim prikazovalnikom, kot tale mladenič na sliki.
 

Vmesniki s krmiljenjem s kretnjami (kretalni vmesniki)

Kretalni vmesniki računalnikom omogočajo prepoznavo človeških posebnosti in dejanj. Obstajajo na primer številni sistemi, ki delujejo na podlagi kretenj, ki razbirajo čustva z obrazov ljudi oziroma skriti jezik kretenj z rokami.

Pogostokrat kretnje predstavljajo le preprostejši način komunikacije z napravami. Aplikacija iPhone bump na primer dvema uporabnikoma omogoča izmenjavo kontaktnih podatkov dobesedno s "trkom" dveh iPhone mobilnih telefonov. Takšen princip se lahko primerja s tem, da se v nekoga zaletimo in izmenjamo poslovne vizitke in se zdi končnemu uporabniku bolj naraven.

Podobno ima tudi mobilni telefon Palm Pre tablico občutljivo na dotik, ki prepoznava osnovne vzorce drsov s prstom: drs z desno proti levi za vrnitev nazaj, s hitrim drsom po tablici vržemo aplikacijo z zaslona in jo posledično zapustimo, ali pa počasi podrsamo navzgor, da prikličemo splošni navigacijski meni.

Morda ste že slišali, da obstajajo tablice, ki se lahko naučijo edinstvenih vzorcev vašega rokopisa in prevedejo rokopis s tablice v tekstovni zapis, ki ga lahko uporabite v računalniških dokumentih. Po vsej verjetnosti pa še ne veste, da je skupina znanstvenikov izdelala delujoč model novega sistema, ki to počne brez pisala. Tako je, svoje misli enostavno napišete po zraku in računalnik vaše kretnje prevede v tekstovno obliko.

Ne glede na vrsto uporabe še dolgo ne bomo videli konca "kretalnih vmesnikov", ki prepoznavajo telesno govorico človeka in so nadomestek zastarelim vnosom podatkov. Omenjeni vmesniki so intuitivni, uporabniku prijazni in jim upravičeno lahko rečemo, da so zabavni. Ste že videli najnovejši glasbeni predvajalnik iPod podjetja Apple? Samo stresete jih in s tem boste pomešali vaš seznam predvajanih pesmi!

Če vas zanima kaj več s tega področja, si preberite knjigo "Designing Gestural Interfaces: Touchscreens and Interactive Devices", katere avtor je Dan Saffer.

Vmesniki zaznavanja gibanja po prostoru

Zabavna industrija je razvila že kar nekaj obetavnih rešitev na področju vmesnikov, ki zajemajo gib po prostoru: vmesniki, ki prevajajo gibanje zajeto v tridimenzionalnem prostoru in informacije posredujejo napravi. Kdo še ne pozna Nintendove konzole Wii in njegove slavne daljinske upravljalnike, ki zajemajo gibanje. Podjetji Sony in Microsoft sta že uvideli velik potencial omenjene tehnologije in bosta v naslednjih letih tržišču tudi sami predstavili svoje tehnologije.

Projekt Natal za Microsoftovo igralno konzolo Xbox uporabniku omogoča upravljanje iger z lastnim telesom.

Upravljalnik z zajemom gibanja za konzolo PlayStation je podjetje Sony ponudilo tržišču zaradi potrebe le-tega po tovrstnem vmesniku. Njihov vmesnik velja za boljšega od Nintendovega, saj poleg gibanja in vrtenja meri tudi razdaljo. Še bolj razburljiva novost na področju vmesnikov, ki zajemajo gibanje po prostoru pa je Projekt Natal za Microsoftovo konzolo Xbox, ki ne uporablja nikakršnega upravljalnika, temveč sledi premikom celotnega telesa uporabnika in tako uporabnik sam postane vmesnik za upravljanje iger in aplikacij.

Stvari se premikajo tudi izven področja igričarske industrije - Toshiba razvija lastno strojno opremo, ki daje človeku občutek, kot da bi prišla iz filma Posebno poročilo (Minority Report). V podjetju upajo, da bo nekega dne njihova tehnologija postala bolj dostopna tudi širšemu tržišču.

Razširjena resničnost (Augmented Reality)

Vodič za popotnike Wikitude AR

Čeprav so sistemi GPS zelo uporabni, so nekako začeli izgubljati svoj čar, saj so na voljo v vedno več napravah. Kaj pa če bi vaša GPS naprava namesto tlorisnega prikaza zemljevida z izrisano potjo navodila za vožnjo prikazovala kar neposredno na videu, ki bi ga v živo zajemala vaša naprava, kjerkoli bi se v tistem trenutku nahajali?

To bi bilo kar v redu, ne?

To je samo ena od mnogih možnosti uporabe sistemov za razširjeno resničnost: prikaz resničnega sveta v živo v povezavi z računalniško ustvarjeno sliko. To ni le vaša domišljija. Dejansko se programska oprema za razširjeno resničnost že uporablja v nekaj napravah, kar vključuje tudi zajetno število pametnih telefonov (Morda ste že slišali za vodič za popotnike Wikitude Travel Guide)

Razširjena resničnost pa seveda ni omejena zgolj na navigacijo. Že sedaj obstajajo aplikacije, kot je Yelp za telefon iPhone, ki uporabniku prikaže kritike obiskovalcev določene restavracije, ko jo ta posname s kamero na svojem iPhone-u; ali pa aplikacija Point and Find za Nokio, ki uporabniku omogoča iskanje uporabnih informacij o predmetu, če uporabnik le usmeri svojo kamero na telefonu nanj; obstaja pa še mnogo drugih uporabnih idej, ki bodo morda že v bližnji prihodnosti postale resničnost.

Ostali vmesniki, ki uporabljajo človeška čutila

Vmesniki, ki zajemajo živčne impulze

Telepatija morda res spada na področje znanstvene fantastike, a z uporabo novih računalniških vmesnikov, ki zajemajo živčne impulze, bo morda v prihodnosti pošiljanje misli drugim ljudem vsakdanje opravilo. V začetku letošnjega leta je bil namreč objavljen prvi tweet (ščebet) preko možganov iz laboratorija za vmesnike, ki zajemajo živčne impulze, na Univerzi v Wisconsinu.

Spet drugo podjetje, Braingate, je razvilo podobno tehnologijo, ki je paraliziranim uporabnikom omogočila branje e-pošte, ali celo igranje igre pong zgolj z uporabo svojih misli.

Tehnologija deluje tako, da se uporabniku v možgane vgradi majhen mikročip, ki analizira živčne impulze, ki jih ti proizvedejo, in jih prevede v smiselne podatke, ki jih lahko uporabijo različne naprave. Seveda pa je tehnologija še vedno bolj v povojih in trenutno povprečnemu uporabniku omogoča pisanje s hitrostjo približno 10 znakov na minuto, a dejstvo je, da so možnosti uporabe tovrstne tehnologije neomejene. Hendikepirani ljudje, ki so imeli doslej omejen dostop do interneta, oziroma ga sploh niso imeli, lahko uporabijo omenjeno tehnologijo in z njeno pomočjo komunicirajo kot še nikoli doslej.

Obstaja realna možnost, da bo nekega dne ta tehnologija močno prerasla trenutno uporabo, ki je omejena na nepomembne igrice in pomagala celo tistim, ki so paralizirani, z ustvarjanjem povezave med možgani in mišicami, kjer sicer komunikacija zaradi poškodbe živcev v hrbtenici ni mogoča. Če bi lahko ustvarili tovrstno povezavo, bi nekega dne lahko paraliziranim ljudem omogočili ponovno uporabo določenih mišic in jim nenazadnje celo pomagali ponovno shoditi.

Vmesniki z razpoznavo govora

Levo: telefon iPhone | Desno: igra Tom Clancy’s EndWar

Glasovni vmesniki niso ravno novost, vendar pa ljudje vedno znova odkrivajo nove načine uporabe le-teh. Od mobilnih telefonov, ki prepoznavajo osnovne ukaze in imena, do video igric, ki se odzivajo na govor (kot je npr. igrica “Tom Clancy’s: EndWar”, ki jo lahko upravljamo izključno preko glasovnih ukazov). Nedvomno smo bili doslej priča izvirni rabi omenjene tehnologije.

Inštitut za tehnologijo v mestu Massachusetts (MIT) je nedavno zasnoval invalidski voziček, ki uporablja glasovni vmesnik, ki se ne le odziva na govor, temveč tudi shranjuje podrobne zemljevide v svoj pomnilnik in lahko uporabnika pripelje do želene lokacije s preprostim glasovnim ukazom. Še ena dokaj nova raba glasovnega vmesnika so tudi ukazi “Išči na_glas” na Googlovih mobilnikih.
 

Površine postajajo pametne

Omembe vredna pa so nenazadnje tudi zadnja dognanja na področju, s katerim se zadnje čase ukvarjajo oblikovalci vmesnikov, in tu gre za nekaj, kar je tako pogosto, kot zrak, ki ga dihamo, namreč površine.

Če si želite ogledati resnično navdihujoč pogled v morebitno prihodnost, si vzemite par minut časa in si oglejte Microsoftovo vizijo prihodnosti. Če vam to ne vzbudi želje po življenju v prihodnosti, vam je ne bo nič.

Morda smo res kar precej oddaljeni od prikazanega filma, a v njem je zagotovo moč najti nekaj konceptualnih idej, zaradi katerih smo lahko navdušeni. Na primer, CRISTAL je pametna površina, ki ima obliko običajne mize. Kar pa ni tako običajno, je to, da lahko z omenjeno mizo nadzorujemo mnoge elektronske naprave v našem domu, kot so: televizorji, zvočni sistemi, luči, radio sprejemniki in celo DVD predvajalniki.

Prav tako je skupina študentov inštituta MIT razvila prototipni sistem, ki bi lahko pretvoril malodane katerokoli površino v pametno površino z uporabo spletne kamere in projektorja. Vzemite v roke časopis in si oglejte video prispevek kar neposredno na papirju. Morate poklicati prijatelja? Iztegnite roko in pred očmi se vam bo prikazala številčnica. Gre seveda zgolj za koncept, vendar za takega, ki se ga sami gotovo ne bi branili.